{"id":477764,"date":"2023-12-27T19:02:50","date_gmt":"2023-12-27T18:02:50","guid":{"rendered":"https:\/\/funzine.hu\/?p=477764"},"modified":"2023-12-27T19:02:50","modified_gmt":"2023-12-27T18:02:50","slug":"pravljicni-grad-41-v-carobnem-okljuku-donave-ki-hrani-pustolovske-zgodbe","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/funzine.hu\/sl\/2023\/12\/27\/uncategorized-sl\/pravljicni-grad-41-v-carobnem-okljuku-donave-ki-hrani-pustolovske-zgodbe\/","title":{"rendered":"Pravlji\u010dni grad 4+1 v \u010darobnem okljuku Donave, ki hrani pustolovske zgodbe"},"content":{"rendered":"
Poleg \u0161tevilnih ble\u0161\u010de\u010dih pohodni\u0161kih poti in panoramskih to\u010dk slikovitega Donavskega okljuka lahko v okolici najdemo tudi pravlji\u010dne gradove. Zato smo vam zdaj predstavili nenavadne zgodbe o gradovih, ki se skrivajo v prijetnih naseljih obmo\u010dja, ki mejita na B\u00f6rzs\u00f6ny in Visegr\u00e1d.<\/p>\n
Grad D\u0151ry, Zebeg\u00e9ny
\nXX. na za\u010detku 20. stoletja se je baronica Vilmosn\u00e9 D\u0151ry odlo\u010dila pluti po Donavi, dokler ne najde najlep\u0161ega kraja za svoj bodo\u010di dom. Tako je potoval od Dunaja vse do Zebeg\u00e9nyja, kjer ga je pokrajina popolnoma za\u010darala. Ni bilo potrebno veliko, do leta 1917 je bil za vdovo bogatega sirarja zgrajen eklekti\u010den dvorec, ki ga je mogo\u010de videti \u0161e danes, leta pa je bil v lasti dru\u017eine Jobah\u00e1zi D\u0151ry, kasneje pa je deloval kot sindikalno letovi\u0161\u010de. Vendar pa minevanje let ni zaob\u0161lo nekdanje D\u0151ryjeve hi\u0161e, zato so leta 2001 dotrajano stavbo prenovili. Nazadnje je pri\u0161la v last dru\u017eine Sauska, tako da lahko dandanes mogo\u010dno stavbo ob\u010dudujemo le od zunaj.
\n2627 Zebeg\u00e9ny, D\u00f3zsa Gy\u00f6rgy \u00fat 22.<\/p>\n
Grad Migazzi, Ver\u0151ce
\nZgodovino gradu Ver\u0151ce sega v leto 1769, ko je bila stavba zgrajena za italijanskega \u0161kofa, kasneje dunajskega nad\u0161kofa Krist\u00f3fa Migazzija. Slavni italijanski arhitekt, tudi oblikovalec katedrale v V\u00e1cu, Izodore Canevale, je zamislil stavbo v baro\u010dnem slogu, ki jo je Migazzi redno uporabljal. Takratni \u010dasopisi pri\u010dajo o veliki gostoljubnosti, tu naj bi obiskovala celo Marija Terezija.<\/p>\n
Gozdna zabava ob gradu Migazzi okoli leta 1907. Desno poleg dame v temni obleki sedi arhitekt \u00d6d\u00f6n D\u00fcmmerling, na koncu mize pa slikar Le\u00f3 B\u00e9la Szab\u00f3. Foto: Fortepan\/T\u00f6r\u00f6kb\u00e1lint G\u00e1bor Anno-Magyarsz\u00e9ky Vila Sorg, Le\u00e1nyfalu Vendar pa ni mogel u\u017eivati v sijaju popolnoma prenovljenega gradu, saj je umrl v prometni nesre\u010di, preden je bil dokon\u010dan, njegova dru\u017eina pa se je preselila v Ju\u017eno Ameriko. Po tem je vila pri\u0161la v roke Sovjetov, ki so bili po vojni nacionalizirani, nato pa je slu\u017eila kot po\u010ditni\u0161ki dom voditeljem dr\u017eavne partije. Kasneje si je stavbo prilastil J\u00e1nos K\u00e1d\u00e1r, ki je leta 1956 gostila sestanek, na katerem so sklenili ugrabiti Imreja Nagyja. Trenutno monumentalna stavba – kjer je K\u00e1d\u00e1r neko\u010d s potezo peresa izrekel ve\u010d smrtnih obsodb – deluje kot prizori\u0161\u010de za poroke in dogodke. Grad Luczenbacher, soba Zdaj premo\u017ena dru\u017eina je stavbe na parceli odkupila, v drugi polovici 20. stoletja pa so na tem mestu zgradili enonadstropni dvorec. Kasneje, med letoma 1904 in 1907, je grad po na\u010drtih Ign\u00e1ca Alp\u00e1rja dobil \u0161e danes vidno klasicisti\u010dno-neobaro\u010dno obliko, ki je leta 1930 iz rok propadle dru\u017eine pre\u0161la v last lazaristov. Duhovni\u0161ki internat je bil ukinjen leta 1950, nato je bila tam ustanovljena rejni\u0161ka hi\u0161a, red pa je grad, ki je izgubil svoj sijaj, dobil nazaj \u0161ele po spremembi re\u017eima. +1 Grad S\u00e1ndor-Metternich, Bajna Okoli stavbe je nastalo ble\u0161\u010de\u010de okrasno dvori\u0161\u010de, prepredeno s palmami, notranje plesne dvorane pa je opremil scenograf milanske Scale Alessandro Sanquirico. Do leta 1842 so naro\u010deni umetniki dokon\u010dali okrasitev notranjosti 59 sob, kjer je bilo postavljeno pohi\u0161tvo, izdelano v Londonu. Od takrat se pripovedujejo legende, da je grof stavbo rad obiskoval na konju in da je s konjem celo enkrat sko\u010dil z balkona. II. Druga svetovna vojna je prinesla tudi velike spremembe v \u017eivljenju gradu, najprej je postal poljska bolni\u0161nica, nato so nastala zasilna stanovanja, v njem pa je bil tudi urad doma\u010de proizvodne zadruge ali strojnica. Grad, ki je bil kasneje obsojen na uni\u010denje, je od leta 2021 spet v polnem sijaju. Poleg \u0161tevilnih ble\u0161\u010de\u010dih pohodni\u0161kih poti in panoramskih to\u010dk slikovitega Donavskega okljuka lahko<\/p>\n","protected":false},"author":391,"featured_media":477765,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"wprm-recipe-roundup-name":"","wprm-recipe-roundup-description":"","ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[14343],"tags":[],"post_places":[],"class_list":["post-477764","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized-sl"],"acf":{"connected_places":null,"del_image":""},"yoast_head":"\n
\n\u017divljenje gradu v XIX. stoletje prineslo velike spremembe, saj so ga preuredili v klasicisti\u010dnem slogu, \u0161kofje po Migazziju pa so ga vse manj uporabljali, zato je grajski vrt postal zabavi\u0161\u010de Ver\u0151cejev. Od leta 1890 je huzarski stotnik Fedor Zubovics najel stavbo za 10 let, vendar ni nikoli pla\u010dal pristojbine \u0161kofu iz V\u00e1ca, za boj proti roparjem pa je najel razbojnika Sisa Pista iz B\u00f6rzs\u00f6nyja. XX. V 19. stoletju je stavba delovala kot duhovni\u0161ki dom, kasneje kot begunski dom, po nacionalizaciji pa tudi kot letovi\u0161\u010de Ganza, dokler ni leta 1957 postala dom za ostarele.
\n2621 Ver\u0151ce, Migazzi u. 1.<\/p>\n
\nDana\u0161nja vila z mediteranskim vzdu\u0161jem se skriva za ogromnimi drevesi, katerih zgodovina sega v za\u010detek 20. stoletja, saj je takrat proizvajalec pohi\u0161tva J\u00e1nos Lingel na tem obmo\u010dju zgradil svoj bavarski grad. Dru\u017eina Sorg – lastniki najprometnej\u0161ega gradbenega podjetja tiste dobe – je za\u010dela delovati \u0161ele v 20. stoletju. Sredi stoletja kupil posestvo, kjer mlaj\u0161i Antal Sorg je dal ob koncu stoletja zgraditi vilo v moderniziranem \u0161panskem romanti\u010dnem slogu.<\/p>\n
\n2016 Le\u00e1nyfalu, M\u00f3ricz Zsigmond \u00fat 113.<\/p>\n
\nNa mestu gradu Luczenbahcer ob promenadi Sz\u00e9chenyi je neko\u010d stala cerkev iz \u00c1rp\u00e1dove dobe, ki so jo v 18. stoletju prezidali. V 19. stoletju so jih poru\u0161ili, da bi v parku dana\u0161njega gradu zgradili stanovanjske stavbe in prvo \u0161olo. Dru\u017eina Luczenbacher sega v 19. stoletje. Szobra je pri\u0161la iz Berlina v 19. stoletju, kjer sta sprva \u017eivela le v eni izmed stanovanjskih hi\u0161 v parku. Nato sta se z zelo dobro pametjo lotila re\u010dnega transporta, zaradi katerega sta pridobila ve\u010dje bogastvo.<\/p>\n
\n2628 Szob, Sz\u00e9chenyi stny.<\/p>\n
\nV bli\u017eini Donave Bend, v Bajn\u00e1, lahko najdemo grad, ki je bil nedavno o\u017eivljen iz ru\u0161evin, kjer razstave o\u017eivljajo preteklost stavbe in njenih prebivalcev. Na obmo\u010dju \u017ee v XV. in XVI. stoletja je bila tam plemi\u0161ka gra\u0161\u010dina, leta 1696 pa je S\u00e1ndor Menyh\u00e9r kupil posestvo v Bajni. Kasneje je M\u00f3ric S\u00e1ndor grad, ki ga je okoli leta 1720 zgradil njegov o\u010de, preoblikoval v klasicisti\u010dnem slogu, katerega na\u010drte je zasnoval Hild J\u00f3z naredil sef.<\/p>\n
\n2525 Bajna, R\u00e1k\u00f3czi Ferenc utca 1.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"